stacks_image_5CBAD89D-D096-4255-9D61-B1CA53A6DB94
Čaj je brezalkoholna pijača, ki vsebuje tein. Je poparek, ki ga pripravimo s prelitjem posušenih listov ali popkov grma čajevca (Camellia sinensis) z vrelo vodo. Kot dodatek lahko čaj vsebuje tudi druga zelišča, začimbe ali sadne okuse. Po vodi, je čaj najbolj razširjena pijača na svetu.

Beseda čaj izvira iz kitajske besede cha. V nekaterih kitajskih pokrajinah se beseda izgovori kot t'e, kar se je preneslo tudi v mnogo drugih jezikov: tea (angl.), te' (ital.), tee (nem.). Čajevec večinoma raste na Kitajskem, v Indiji, Bangladešu, Pakistanu, Republiki Koreji, na Šrilanki, Tajvanu, v Indoneziji, Nepalu, v Avstraliji, Argentini, Rusiji in Keniji. Beseda čaj se v slovenščini uporablja za katerikoli poparek iz sadja ali zelišč. Tako poznamo kamiličnega, šipkovega in mnoge druge čaje. Za čaj iz listov čajevca se uporablja izraz pravi čaj, za ostale pa ustrezno zeliščni ali sadni čaj. Čaj je znan že več kot 3000 let. Kdo ga je odkril opisuje več narodov in legend.

Po kitajski legendi je cesar Shen Nund (2737-2697 pr. n. š.) odkril čaj čisto po naključju. Med kuhanjem pitne vode mu je vanjo padlo nekaj listov bližnjega grma. Tekočina se je obarvala rumeno in imela zelo aromatičen vonj. Na Kitajskem naj bi med vladavino cesarjev čaj nabirale mlade device, vsak dan sveže oblečene, nadišavljene in orokavičene, v popolni tišini.

Indijci trdijo, da je čaj odkril leta 495 pr. n. š. Bodhidharma, budistični dostojanstvenik. Mladi svečenik je romal na Kitajsko. Da bi opravil svojo težko nalogo, si je želel zagotoviti nebeško pomoč. Zaobljubil se je, da med potovanjem ne bo spal niti eno samo noč. Po petih letih ga je spanec le začel premagovati. Da bi preganjal zaspanost je žvečil liste grmov. Kmalu je ugotovil, da so listi določenega grma še posebej osvežilni, kar mu je omogočilo, da je ostal buden še naslednji dve leti.

Japonci, ki imajo isti izraz za trepalnice in čaj, imajo svojo legendo. Svečenik, ki je med meditacijo zaspal, si je od jeze porezal trepalnice in jih vrgel na tla. Le te so pognale korenine in naslednje jutro je tam rasel grm. Svečenik je liste poskusil in njihova svežina ga je sprostila in navdala z novimi močmi.

Zgodovina čaja je dolga in zapletena, širila se je prek različnih kultur v razponu več tisoč let. Čeprav obstajajo legende in zgodbe o začetku pitja in uporabe, nihče ni prepričan o točnosti izvora. Skozi študije o čaju je geografski izvor vrst verjetno okoli točke na severovzhodu Indije, severne Burme, jugozahodne Kitajske in Tibetom. Skozi budizem se je pijača razširila v Korejo in na Japonsko. Masovno pridelavo in trgovino čaja je začela z Kitajska, ki v 19. stoletju razširi čaj po številnih lokacijah sveta.
Zdravilni učinki zelenega čaja so v tradicionalni medicini sicer znani že tisočletja. Skodelica tega čaja vsebuje do 200 miligramov katehinov, zdravilne lastnosti njegovih sestavin pa so doslej pripisovali predvsem antioksidativnim lastnostim.

Lao Tze, utemeljitelj Taoizma, je v kitajskih spisih iz prvega stoletja pr.n.št. čaj opisal kot eliksir nesmrtnosti V Sloveniji je pitje čaja povezano predvsem z ljudskim zdravilstvom, ki ima v naših krajih bogato tradicijo. Uživanje čaja zmanjša tveganje za nastanek raka na želodcu, prostati, trebušni slinavki, dojkah, širokem črevesu, danki, požiralniku, mehurju in pljučih.

Čaj tudi zavira nastajanje in rast tumorjev.

Katehini v čaju zmanjšujejo možnost za mutacijo celic in deaktivirajo razne rakotvorne snovi.
Pravi čaj ima številne ugodne učinke na naše zdravje. Raziskave ugotavljajo, da je med pivci čaja manj bolezni srca in raka. V listih čajevca je namreč zelo veliko antioksidantnih snovi. Teh učinkovin pa ne vsebujejo v Sloveniji tako razširjeni sadni in zeliščni čaji.
footergradient